»Vid se ne sprehaja le po mestu, temveč tudi po lastni notranjosti, notranjosti, kjer čas teče drugače, kjer so ulice, ki jih pozna ali jih je nekoč poznal, tuje, neprepoznavne, saj je mesto navsezadnje vedno tudi prostor individualne percepcije in pomena, ki ga gradimo v odnosu posameznik-družba-čas.«
»Uprizoritev Prometej: ena lepa apokalipsa lahko beremo kot zgodbo o poslednjem dnevu v življenju izgubljenega narcisoidnega mladega človeka, ki se (mogoče povsem slučajno) vrača v mesto, v katerem je odrasel.«
»Predstava je samo kraj, kjer so misli in čuti notranjosti nekoga, ki se bori z lastnimi demoni.«
»Priredba Ajshilovega Vklenjenega Prometeja želi biti meditacija o usodi intelektualcev v 21. stoletju.«
»In tisto, kar boleče odzvanja, je njegovo neskončno vztrajanje, natančno zaznavanje stvarnosti na nivoju objektivnosti in materialnost jezika, ki spiralno zapeljuje bralca. Vsa ta banalna stvarnost ljudi in predmetov se razrašča v brutalno zahtevo po gledanju, sledenju in poslušanju.«
»Obdobje, v katerega so postavljene predstave, je bilo v Novi Gorici v nekem smislu čas optimizma gradnje novega mesta.«
»Skupaj je neko mitično mesto zlitja, ki posameznika zaceli z drugim. Za to potrebujeta čas.«
»To je predstava o nasilju, o konkretnem in sistemskem nasilju, ki v središče postavlja žensko.«
»Predstava prinaša komičen komentar na čas hitrih odnosov, ki človeka puščajo neizpolnjenega.«
»Zdaj ga želim prikazati v mestih, kjer do zdaj še ni bil prikazan, na primer v manjših mestih, kot je Guvahati in podobno, saj smo v Bubanesvarju dosegli res dober uspeh.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju